Pomlad pod dišečim kosteničevjem

with No Comments

Kadar zasajamo vrtove z grmovnicami, se pri oblikovanju prepogosto osredotočamo na lastnosti grmovnice kot take, torej same zase. Jaz se vedno vprašam, kako bo grm izgledal pozimi, ko odvrže liste, kakšna bo njegova podoba v času, ko ne cveti, kaj prispeva k celotni kompoziciji ali še bolje kar sliki celotnega vrta.

Če vas zanimaj vse rastline, ki so na fotografiji in s katerimi jih še lahko kombinirate, prebrite moj članek na Ambienti.

Je pod vrtnicami mrtvo?

with No Comments

Na vrtu navadno težimo k temu, da je prostor dobro izkoriščen. Opažam pa, da na grede vrtnic v tem oziru malce pozabljamo. Kar dobršen del pomladi moramo počakati, da se grmi polno olistajo in ves ta čas, ter seveda vso zimo, so tla gola, območja z vrtnicami pa dolgočasna. Vsaj nekja lahko naredimo. Taka rastišča zelo odgovarjajo številnim čebulnicam in drugim spomladanskim cvetlicam. Večina se bo počutila tako dobro, da se bodo same sejale in ustvarjale prave male kolonije. Do cvetenja vrtnic bo ta podrast že zdavnaj zaključila svoj ciklus in počakala na nove sončne žarke do naslednje pomladi.

Tu vam predstavljam le eno od možnih kombinacij:

  • navadni mali zvonček
  • spominčica (po možnosti kompaktna sorta)
  • tommasinijev žafran ‘Ruby Giant’

Umrejo lahko samo pozimi

with No Comments

Ste se že kdaj posadili delospermo in spomladi ugotovili, da iz kupa gnilih stebelc in lističev pač ne bo več nič pognalo? To ni tako zelo redek pojav, saj se te pokrovne rastline, ki pogosto v višino dosegajo le 5 cm, slabo počutijo v normalnih vrtnih tleh. Za uspešno rast potrebujejo zelo veliko sonca in zelo odcedna tla. Medtem ko jim suša in vročina ne moreta do živega, jih že nekaj dni mokrote okoli korenin pozimi stanejo življenja. Tako delsoperme sadimo na brežine, kjer voda hitro odteče, v plitke cvetlične posode, skalnjake z zelo peščeno zemljo in pod napušč, kjer se povsem izognejo rednemu zalivanju.

Na voljo je vse več sort. Barve, ki nam jih prinašajo, so vse bolj žive in konec pomladi ter v začetku poletja lahko uživamo v “tropskih” barvitih predstavah, saj se celotne zelene blazine prekrijejo v stotero cvetov.

Maslenica ‘Burgundy Love’

with No Comments

Letos v našo vrtnarijo prihajajo nove sorte maslenic. Priznati je treba, da je nabor nekaj tisoč sort prevelik, da bi imel tudi tisti, ki se nekoliko bolj zanima za ta rod, dejansko res dober pregled nad njim. Lahko bi rekli, da se za vsak okus najde prava, mi pa izbiramo tiste, ki v oči padejo po naših merilih. Eno od meril je tudi to, da je sorta dokaj lahka za kombiniranje.

Pa si od bližje poglejmo eno izmed sort; tokrat ‘Burgundy Love’:

  • žlahtnitelj je Gerard Heemskerk, sorta je bila registrirana 2011,
  • gre za tetraploid,
  • višina je 45 do 55 cm,
  • sadimo jo na razdaljo 55 do 70 cm,
  • sadimo v dobra vrtna tla, sicer pa glede tal ni zahtevna,
  • potrebuje sončno do polsenčno lego,
  • višek cvetnja pričakujemo v juliju,
  • cvet je polnjen in bordo rdeč.

NAKUP

Foto: Brittish hosta and hemerocallis society

Oranžni lampijončki

with No Comments

 

Po domače kar lampijončki, ponekod ga poznajo še pod drugimi imeni, uradna botanika pa mu pravi navadno volčje jabolko oz znanstveno Physalis alkekengi.

Spomladi in poleti je ta rastlina v očeh mnogih plevelnega videza in res njeno zelenje ne omogoča kakšnih posebnih in razločnih estetskih užitkov. Stanje pa se spremeni z razvojem semen. Ta se gredo dvojne skrivalnice, saj so najprej zapakirane v okrogli oranžnordeči jagodi, ta pa je še dodatno oblečena v papirnat ovoj. Prav zaradi slednjega mnoge spominja na papirnati lampijon. Te lahko tudi posušimo in povsem ohranijo svojo žarečo oranžno barvo. Zanimivo pa je, da vsaj nekaj od pozneje dozorelih lampijončkov počaka zimo in oranžni srčki kar bodejo v oči nad snežno podlago.

Rumene lampijončke in rumene jagode, ki jih najdemo na zelo sorodnem perujskem volčjem jabolku, uporabljamo v prehrani, saj so okusni in zdravi. Kako pa je z oranžnimi? Dejansko so užitni le popolnoma zreli, baje pa niso dobrega okusa in se kot živilo niso uveljavili. Če  zaužijemo še ne-dozorele plodove, imamo lahko blage bolečine v želodcu.

Kam jih sadimo?
Nikakor v zelo majhne cvetlične grede, saj je rastlina predolgo zelena, poleg tega pa se hitro razrašča. Tako jih raje posadimo kam na rob vrta, ob kakšen grm ali na konec večje grede. Glede tal niso zahtevni, če bodo ta zelo dobra, lahko postanejo celo nekoliko nekoliko invazivni, saj se širijo s podzemnimi stebli.