Naša drevesa sekajo nezakonito in brez kazni

with No Comments

Drevesa še kar padajo za nove trgovine, tudi tista, ki jim ne bi bilo treba in tudi tista, ki so naša last. Hvala Supernovi (Dipo) v Novi Gorici, ki je skrbno počistila parcelo in še malo občinskega zemljišča, kjer so rasle cedre. Te bi verjento zakrivale kričeče oglasne table, zato je res bolje, da so jih kar posekali.

Več v članku v Primorskih novicah.

Foto: Ambrož Sardoč, Primorske novice

Del zemljišča, na katerem so rasle cedre, je v občinski lasti. A to 
sekire ni ustavilo.  Foto: Ambrož Sardoč

 

(English) Za sladek vikend

with No Comments

Enostavna sladica za vse ljubitelje jagodičja, ki težko čakamo na sezono malin 🙂

Za biskvit z malinami za malce manjšo dimenzijo pekača (okrogel, 25 cm) potrebujemo:

2 jajci

230 g moke

90 g sladkorja

1 zavoj vaniljevega sladkorja

1/2 zavojčka pecilnega praška

1/2 dcl mleka

1/2 dcl olja

šalica zamrznjenih malin

Vklopimo pečico na 180 stopinj Celzija. Iz beljaka stepemo sneg. Rumenjake, sladkor, mleko, pecilni prašek in olje dobro premešamo ter dodamo moko. Naj dodam še to, da pri moki nikoli ne uporabljam le bele, vedno dodam manjši delež polnovredne, pirine ali druge moke. S slednjo pa ne pretiravati, saj, drugače biskvit ne bo tako mehak oz. nežen. V mešanico dodamo manši del snega, nežno vmešamo, dodamo še del in nato še večji del na koncu. Zmes zlijemo v pekač in po vrhu natrosimo maline. Slednje so lahko še zamrznjene, tudi tako deluje. Pečemo toliko, da pecivo lepo porumeni oz. rahlo porjavi.

Da vam poleti ne bo zmanjkalo svežih malin, pa si lahko že sedaj rezervirate svojo sadiko TUKAJ 😉

Uživajte!

Galerija v parku

with No Comments

Galerija v parku ali najlepše iz dveh svetov. Gre za posebno sodelovanje Arboretuma Volčji Potok in Narodne galerije v Ljubljani. Slednja praznuje 100 let, zato so za to leto pripravili poseben program in vrsto najrazličnejših sodelovanj z drugimi ustanovami. Direktorja in sodelavci obeh ustanov so na današnji novinarski konferenci predstavili to krasno sodelovanje, ki bo vsak mesec v park prineslo po 3 dodatne umetnine iz galerijske zbirke. Prve tri smo si ob strokovni predstavitvi ogledali že danes, med njimi pa je tudi slavna Kofetarica. V tem letu se bodo v arboretumu v povezavi z razstavo zvrstili tudi številni dogodki, prvi, to je Sprehod s kustosom, bo že 25.3.

Nova knjiga o zeliščih – Zeliščni vrt domača lekarna

with No Comments

Vesel sem vsake nove vrtnarske knjige slovenskih avtorjev, če pa jo napiše pravi strokovnjak, pa še toliko bolj. Nič čudnega, da so bile prejšnje izdaje te knjige razprodane. Šlo je za odlično temeljno delo s področja zelišč. Sedaj pa je pri Kmečkem Glasu izšla še prenovljena in dopolnjena izdaja dr. Rodeta, ki poskrbi za obravnavo tudi nekaterih novejših načinov rabe zelišč, kot je npr. vertikalni vrt iz zelišč.

Lahko bi rekli, da so jedro knjige dobri opisi posameznih zelišč, veliko moje pozornosti pa so pritegnila tudi ostala poglavja. Skrbno izbrane teme so predstavljene jedrnato in prav nič dolgočasno. Meni osebno je bil poseben užitek brati o zgodovini zeliščnih vrtov, z veseljem pa bom preizkusil tudi katerega od priročnih receptov, ki jih najdemo ob opisih rastlin.

Če se želite podučiti o zeliščih, naučiti pravilnega nabiranja, sušenja, predelave, učinkov in še marsičesa, potem je ta knjiga tisto pravo za vas. Toplo priporočam!

NAKUP

(Ne)urejena okolica podjetij

with No Comments

Krajinska arhitekta Klementina Tement se v članku v reviji Obrtnik podjetnik sprašuje o dojemanju okolice poslovnih objektov in zeleni vsebini poslovnih prostorov. “Kakšna je praksa pri nas? Se zavedamo kaj predsatvlja urejen prostor pred, okrog in v našem podjetju? Zelena barva nas pomirja, v zavest prinaša občutke zadovljstva, miru, veselja in upanja.”

Predvsem trgovine in trgovski centri nas še vedno dojemajo kot govedo, ki pač gre v štalo, ker je tako navajeno in naučeno, ker je takšen pač red … Celo ob najnovejših zgradbah vidim, da smatrajo, da je urejen prostor veliko betona in očiščenega asfalta. Še vedno vidim nova velikanska parkirišča brez dreves. Ali pa na pol hektarja sameva 5 shiranih in po nizki ceni kupljenih štrcljev. Še dreves ni dovolj, kaj šele gred okrasnih trav, nekaj zaplat pokrovnic … Saj vem, da “ni” denarja za vrtnarja, ki bi urejal zanimivo zastavljene zasaditve, ampak vsaj nekaj bi pa lahko bilo. Samo nekaj dreves zame pač ni več dovolj.

Se je pa že precej premaknilo pri gostincih in hotelirjih. Sem prav hvaležen, da že lahko izbiram in zavijem v tisti lokal, ki že od zunaj kaže, da je tam lastnikom mar za moje dobro počutje. Če se dobro počutim, ne gledam na vsak cent, še posebej, če gre ta cent v lepo zasajeno korito ali senco dreves na terasi.

Pomlad pod dišečim kosteničevjem

with No Comments

Kadar zasajamo vrtove z grmovnicami, se pri oblikovanju prepogosto osredotočamo na lastnosti grmovnice kot take, torej same zase. Jaz se vedno vprašam, kako bo grm izgledal pozimi, ko odvrže liste, kakšna bo njegova podoba v času, ko ne cveti, kaj prispeva k celotni kompoziciji ali še bolje kar sliki celotnega vrta.

Če vas zanimaj vse rastline, ki so na fotografiji in s katerimi jih še lahko kombinirate, prebrite moj članek na Ambienti.

Nam prodajajo slabo seme?

with No Comments

Že nekaj časa poslušam stranke na naši vrtnariji, ki tarnajo nad semeni. K nam sicer hodijo predvsem ekološki vrtičkarji in zato kupujejo predvsem ekološka semena zelenjadnic, a tudi na konvencionalno pridelana semena letijo kritike. Na lastne oči sem videl, da določena semena očitno niso ravno prvovrstna, a izogibam se prehitrih sklepov. Vsake toliko, ko sem srečal katerega od kolegov iz stroke, sem malce “potipal” glede te teme in večina je pritrdila, da se na tem področju ne odvija ravno profesionalen posel.

Pred nekaj dnevi sem naletel na objavo Ekološke kmetije Burgar. Iz objave je razvidno veliko razočaranje nad semeni nekaterih slovenskih ponudnikov. Ker je zraven primerjava z ekološkimi semeni iz Nemčije in Češke, sem se odločil, da zadevo z dovoljenjem avtorja objavim tudi sam. Fotografije so zgovorne in glede na dosedanje besede verjetno ne potrebujejo dodatne razlage o tem katera polovica setve je “slovenska” in kater “tuja”

Foto: Ekološka kmetija Burgar

 

Je pod vrtnicami mrtvo?

with No Comments

Na vrtu navadno težimo k temu, da je prostor dobro izkoriščen. Opažam pa, da na grede vrtnic v tem oziru malce pozabljamo. Kar dobršen del pomladi moramo počakati, da se grmi polno olistajo in ves ta čas, ter seveda vso zimo, so tla gola, območja z vrtnicami pa dolgočasna. Vsaj nekja lahko naredimo. Taka rastišča zelo odgovarjajo številnim čebulnicam in drugim spomladanskim cvetlicam. Večina se bo počutila tako dobro, da se bodo same sejale in ustvarjale prave male kolonije. Do cvetenja vrtnic bo ta podrast že zdavnaj zaključila svoj ciklus in počakala na nove sončne žarke do naslednje pomladi.

Tu vam predstavljam le eno od možnih kombinacij:

  • navadni mali zvonček
  • spominčica (po možnosti kompaktna sorta)
  • tommasinijev žafran ‘Ruby Giant’

Kamni, ki cvetijo

with No Comments

Na prvi pogled res izgledajo kot kamni. Slovensko jih zato imenujemo živi kamenčki. Gre za posebne sukulentne rastline iz Južne Afrike, kjer uspevajo na zelo težavnih rastiščih. Najdemo jih med peskom in kamenjem. Rastlina se je tekom evolucije razvila tako, da posnema okoliško kamenino in se med drugim zavarovala pred živalmi, ki bi v pusti pokrajini z veseljem pomalicale nekaj svežega in sočnega. Najlepši del gojenja živih kamenčkov je zagotovo obdobje cvetenja. Močno obarvan cvet je lahko precej večji od premera rastline, zato pripravi pravo predstavo in “skrito” rastlino za kratek čas nazorno predstavi svetu.

Več o gojenju si preberite v članku gospoda Hrovatina na tej POVEZAVI.

Tule pa še ideja iz razstave v tujini, da jih bomo na kar čim lepši način zasadili za domači okras.

1 2 3