Umrejo lahko samo pozimi

with No Comments

Ste se že kdaj posadili delospermo in spomladi ugotovili, da iz kupa gnilih stebelc in lističev pač ne bo več nič pognalo? To ni tako zelo redek pojav, saj se te pokrovne rastline, ki pogosto v višino dosegajo le 5 cm, slabo počutijo v normalnih vrtnih tleh. Za uspešno rast potrebujejo zelo veliko sonca in zelo odcedna tla. Medtem ko jim suša in vročina ne moreta do živega, jih že nekaj dni mokrote okoli korenin pozimi stanejo življenja. Tako delsoperme sadimo na brežine, kjer voda hitro odteče, v plitke cvetlične posode, skalnjake z zelo peščeno zemljo in pod napušč, kjer se povsem izognejo rednemu zalivanju.

Na voljo je vse več sort. Barve, ki nam jih prinašajo, so vse bolj žive in konec pomladi ter v začetku poletja lahko uživamo v “tropskih” barvitih predstavah, saj se celotne zelene blazine prekrijejo v stotero cvetov.

Maslenica ‘Burgundy Love’

with No Comments

Letos v našo vrtnarijo prihajajo nove sorte maslenic. Priznati je treba, da je nabor nekaj tisoč sort prevelik, da bi imel tudi tisti, ki se nekoliko bolj zanima za ta rod, dejansko res dober pregled nad njim. Lahko bi rekli, da se za vsak okus najde prava, mi pa izbiramo tiste, ki v oči padejo po naših merilih. Eno od meril je tudi to, da je sorta dokaj lahka za kombiniranje.

Pa si od bližje poglejmo eno izmed sort; tokrat ‘Burgundy Love’:

  • žlahtnitelj je Gerard Heemskerk, sorta je bila registrirana 2011,
  • gre za tetraploid,
  • višina je 45 do 55 cm,
  • sadimo jo na razdaljo 55 do 70 cm,
  • sadimo v dobra vrtna tla, sicer pa glede tal ni zahtevna,
  • potrebuje sončno do polsenčno lego,
  • višek cvetnja pričakujemo v juliju,
  • cvet je polnjen in bordo rdeč.

NAKUP

Foto: Brittish hosta and hemerocallis society

Katera je prava šalotka?

with No Comments

Francozi radi uporabljajo šalotko pri kuhi, obenem pa so tudi njeni največji pridelovalci v Evropi, zato imajo tudi natančno definirano, kaj je prava šalotka ali tradicionalna šalotka, kot jo imenujejo. Prava šalotka se razmnožuje samo s sajenjem čebulic, ne s setvijo semena. Na bazalnem delu prave šalotke deloma izraščajo korenine, del pa je brez njih, saj so bile tam šalotke zraščene v šop med rastjo. Naslednja pomembna lastnost prave šalotke je vidna na prečnem prerezu: vedno ima vsaj dva »srčka« oziroma je videti, kot bi bili dve manjši čebulici skupaj, a v eni lupini. In ne nazadnje je tu spet okus. Nizozemci šalotko sejejo in take sorte ne razvijejo značilnih dveh srčkov, zato jih Francozi ne smatrajo za prave šalotke.

Več o šalotki si preberite v članku Katje Puncer.

Foto: Profimedia

Noro dobra

with No Comments

Že kar nekaj let jem predvsem temno čokolado, tokrat pa je do mojih ust prišla prav posebna serija čokolad. Že na pogled so zelo privlačne, saj so koščki sadja, drugih čokoladnih dodatkov, zelišč in začimb po tablicah sladke pregrehe razporejeni z okusom in brez skoparjenja. Mnogokrat pa se za lepim videzom ne skriva posebna kakovost, a tokrat je drugače. Čokolade ChokoMe  so izjemnega okusa in prav nič ne preseneča, da je ekipa, ki stoji za to poslovno zgodbo, za nekatere svoje izdelke prejela tudi mednarodne nagrade.

Ko sem v usta položil košček “navadne” mlečne čokolade z rdečimi sadeži, sem takoj pomislil, da je to najboljša mlečna čokolada, kar sem jih okusil. Morda bo koga odvrnila cena, ki je tudi do 4-krat višja, kot smo je vajeni pri običajnih tablicah masovne izdelave. Mene taka cena ne moti. Na drago čokolado gledam kot na kakovostno oljčno olje, ki ga ne porabiš v enem dnevu, in potem sploh ni tako zelo drago. Tudi čokolade ni zdravo pojesti v enem dnevu in če tablica zdrži teden ali dva, potem tudi ni več tako draga 🙂

Od kod je moja? Iz Trgovina Katka iz Laškega.

Oranžni lampijončki

with No Comments

 

Po domače kar lampijončki, ponekod ga poznajo še pod drugimi imeni, uradna botanika pa mu pravi navadno volčje jabolko oz znanstveno Physalis alkekengi.

Spomladi in poleti je ta rastlina v očeh mnogih plevelnega videza in res njeno zelenje ne omogoča kakšnih posebnih in razločnih estetskih užitkov. Stanje pa se spremeni z razvojem semen. Ta se gredo dvojne skrivalnice, saj so najprej zapakirane v okrogli oranžnordeči jagodi, ta pa je še dodatno oblečena v papirnat ovoj. Prav zaradi slednjega mnoge spominja na papirnati lampijon. Te lahko tudi posušimo in povsem ohranijo svojo žarečo oranžno barvo. Zanimivo pa je, da vsaj nekaj od pozneje dozorelih lampijončkov počaka zimo in oranžni srčki kar bodejo v oči nad snežno podlago.

Rumene lampijončke in rumene jagode, ki jih najdemo na zelo sorodnem perujskem volčjem jabolku, uporabljamo v prehrani, saj so okusni in zdravi. Kako pa je z oranžnimi? Dejansko so užitni le popolnoma zreli, baje pa niso dobrega okusa in se kot živilo niso uveljavili. Če  zaužijemo še ne-dozorele plodove, imamo lahko blage bolečine v želodcu.

Kam jih sadimo?
Nikakor v zelo majhne cvetlične grede, saj je rastlina predolgo zelena, poleg tega pa se hitro razrašča. Tako jih raje posadimo kam na rob vrta, ob kakšen grm ali na konec večje grede. Glede tal niso zahtevni, če bodo ta zelo dobra, lahko postanejo celo nekoliko nekoliko invazivni, saj se širijo s podzemnimi stebli.

Najboljša “zimska” hortenzija

with No Comments

Prav vsaka od hortenzij ima nekaj, kar jo postavlja v ospredje med okrasnimi grmovnicami in tudi v zimskem času mnoge ponudijo lepo okrasje vrtu. Med tem ko se kmečke in lataste hortenzije kitijo s suhimi socvetji, pa na svoj način za lep dodatek poskrbi hrastovolistna hortenzija. Ta namreč dolgo obdrži pordelo in zelo lepo oblikovano listje, ki odeto z nekaj ledenega poprha med temačnimi iglavci in “suhimi” listavci, izgleda naravnost magično. Ta vrsta je s številnimi sortami priljubljena tudi zaradi nezahtevnosti glede rastišča, predvsem si točke nabere na račun odpornosti proti suši, ki manjka večini drugih vrst. Tudi cvetje v poletno-jesenskem času ni zanemarljivo, ravno obratno. Če si omislimo še katero od polnocvetnih sort ali sort z zelo gostimi socvetji, se bomo na vrtu najverjetneje pogosto smukali ravno okoli tega grma.

Več drugih hortenzij.

Kako dolgo lahko hranim semena?

with No Comments

Seme je bistveni del rastline za nadaljevanje življenja in je sestavljeno iz kalčka, ovojnice in rezervne “hrane”, ki po kalitvi mladi rastlinici omogoča preživetje vse do točke, ko si z lastno fotosintezo začne sintezo potrebnih snovi.

Ker ima seme različno življenjsko dobo in je od te odvisna tudi uspešnost kaljivosti, je priporočljivo, da se seme ob shranjevanju označi z letnico. In zakaj sploh hraniti seme več kot eno sezono? Pri tistih rastlinah, ki si to lahko privoščimo, je to smiselno, saj nam močnejši napadi določenih škodljivcev ali pojav bolezni, še pogosteje pa vremenske razmere lahko zelo poškodujejo neko kulturo in hitro ostanemo brez rastlin, ki bi nam razvile zdravo seme za prihodnje setve.

Življenjska doba semen za različne skupine zelenjadnic:

  • fižol: 3-5 let
  • pesa, blitva: 2-3 leta
  • kapusnice (zelje, ohrovt …) vsaj 3 leta, pogosto več
  • bučke in buče: 2-4 leta
  • korenček: 2-3 leta
  • kumare in melone: tudi do 10 let
  • čebula, por: 2 leti
  • peteršilj: 2 leti
  • paprika, jajčevec: do 5 let
  • paradižnik: do 8 let
  • grah: 2 leti

Zgoraj našetete dobe lahko variirajo tudi od sorte do sorte, predvsem pa vrendosti veljajo za pravilno skladiščenje.

Foto: Bogastvo semen in plodov je neizmerno. Kew Botanical Gardens

 

 

Je hranjenje ptic škodljivo?

with No Comments

Ker je pozimi vrt “mrtev”, je še toliko prijetneje opazovati živahno dogajanje v krmilnicah in njihovi neposredni okolici, to pa je tudi edini pravi pomen tovrstnega početja. Raziskave namreč kažejo, da naše hranjenje ptic bistveno ne vpliva na njihovo ohranjanje, je pa to res eden najboljših in najenostavnejših načinov za opazovanje živali na vrtu.

Kdaj hranimo?
V grobem lahko zapišemo obdobje od pozen jeseni do zgodnje pomladi. Še bolje pa je upoštevati vodilo, da hranimo le v času snežne odeje in kadar so temperature pod lediščem.

Kakšna hrana?
V mislih imejmo predvsem to, da gre za divje živali in se z dobrotami čim bolj približajmo tistemu, kar je pticam dostopno v naravi. Vsekakor ne nastavljamo hrane, ki jo sicer uživamo sami, predvsem kuhane in pečene ne.

Ima hranjenje negativne posledice?
S hranjenjem ptic lahko povečamo možnost obolenj oz. okužb teh živali. Da kaj takega preprečimo, pred vsakim novim vnosom hrane za ptice krmilnico očistimo.

Foto: Pixabay

 

1 2 3