Kako dolgo lahko hranim semena?

with No Comments

Seme je bistveni del rastline za nadaljevanje življenja in je sestavljeno iz kalčka, ovojnice in rezervne “hrane”, ki po kalitvi mladi rastlinici omogoča preživetje vse do točke, ko si z lastno fotosintezo začne sintezo potrebnih snovi.

Ker ima seme različno življenjsko dobo in je od te odvisna tudi uspešnost kaljivosti, je priporočljivo, da se seme ob shranjevanju označi z letnico. In zakaj sploh hraniti seme več kot eno sezono? Pri tistih rastlinah, ki si to lahko privoščimo, je to smiselno, saj nam močnejši napadi določenih škodljivcev ali pojav bolezni, še pogosteje pa vremenske razmere lahko zelo poškodujejo neko kulturo in hitro ostanemo brez rastlin, ki bi nam razvile zdravo seme za prihodnje setve.

Življenjska doba semen za različne skupine zelenjadnic:

  • fižol: 3-5 let
  • pesa, blitva: 2-3 leta
  • kapusnice (zelje, ohrovt …) vsaj 3 leta, pogosto več
  • bučke in buče: 2-4 leta
  • korenček: 2-3 leta
  • kumare in melone: tudi do 10 let
  • čebula, por: 2 leti
  • peteršilj: 2 leti
  • paprika, jajčevec: do 5 let
  • paradižnik: do 8 let
  • grah: 2 leti

Zgoraj našetete dobe lahko variirajo tudi od sorte do sorte, predvsem pa vrendosti veljajo za pravilno skladiščenje.

Foto: Bogastvo semen in plodov je neizmerno. Kew Botanical Gardens

 

 

Je hranjenje ptic škodljivo?

with No Comments

Ker je pozimi vrt “mrtev”, je še toliko prijetneje opazovati živahno dogajanje v krmilnicah in njihovi neposredni okolici, to pa je tudi edini pravi pomen tovrstnega početja. Raziskave namreč kažejo, da naše hranjenje ptic bistveno ne vpliva na njihovo ohranjanje, je pa to res eden najboljših in najenostavnejših načinov za opazovanje živali na vrtu.

Kdaj hranimo?
V grobem lahko zapišemo obdobje od pozen jeseni do zgodnje pomladi. Še bolje pa je upoštevati vodilo, da hranimo le v času snežne odeje in kadar so temperature pod lediščem.

Kakšna hrana?
V mislih imejmo predvsem to, da gre za divje živali in se z dobrotami čim bolj približajmo tistemu, kar je pticam dostopno v naravi. Vsekakor ne nastavljamo hrane, ki jo sicer uživamo sami, predvsem kuhane in pečene ne.

Ima hranjenje negativne posledice?
S hranjenjem ptic lahko povečamo možnost obolenj oz. okužb teh živali. Da kaj takega preprečimo, pred vsakim novim vnosom hrane za ptice krmilnico očistimo.

Foto: Pixabay

 

Souvanov park

with No Comments

Naš edini javni arboretum je bil pred vojno zasebni park družine Souvan, ki je podpirala slovenske umetnike in ni parka nikoli zapirala pred navadnimi ljudmi. Ker niso hoteli sodelovati z Nemci, so jim ti vzeli dvorec, ob koncu vojne pa je prilomastila partizanska skupinica, ki je, kot marsikje, verjetno celo na lastno pest, dvorec zažgala. Še več, da je šlo za skupino “jeznih” osebkov, govori dejstvo, da so domačini/nekdanji uslužbenci pred prihodom požigalcev želeli na varno prenesti vsaj nekaj dragocenih kosov pohištva, a jih je omenjena skupina ustavila in zahtevala, da so vso pohištvo znesli nazaj v dvorec, torej v uničenje.
Zgoraj opisano je razlog, da še danes v parku ni bistevnega osrednjega elementa in zato arboretum kot celota (v estetskem pogledu) ne more zaživeti.
Presenetilo pa me je, da se je povojna oblast sramovala tega barbarskega dejanja in na letalskih posnetkih zabrisala oz. prekrila požgane ruševine. No, vsaj nekaj …

Zimski ogenj

with No Comments

Pozimi nam manjka barve in ena mojih najljubših grmovnic z barvitim lubjem je dren Cornus ‘Midwinter Fire’. Predvsem mladi poganjki so zanimivo obarvani. Na njih opazujemo prelivanje oranžnih in rumenih odtenkov. Grm je visok med 1,5 in 2 metra, odvisno tudi od rezi. Lahko ga vsako leto močno porežemo, in ga držimo samo na velikosti enega metra. Lepo se poda k vednozelenim grmovnicam in drevnini. Je trpežna sorta, ki jo sadimo na sončna do polsenčna mesta, tla pa naj bodo običajna vrtna, le voda ne sme zastajati.

 

Nova era begonij

with No Comments

Po poplavi zmajevih kril, ki so številne navdušile zaradi velikosti in bujnega cvetenja, da o njihovi trdoživosti niti ne pišem, se je začelo novo obdobje begonij. Na vrsto so prišle “listnate” sorte. Torej tiste, ki so zanimive zaradi bogato obarvanih velikih listov. Te smo nekoč gojili izključno kot sobne rastline, danes pa so začele uveljavljati kot balkonske rastline. Nekaj izjemnih sort je že prišlo na naše vrtnarije, če pa pokukamo v žlahtniteljske hiše čez lužo, pa vidimo, da nas čaka pravi val novih križancev z novimi oblikami in barvnimi kombinacijami. To skupino begonij gojimo v odcednem substratu na legah, kjer ni sončne pripeke, torej najbolje na svetlih mestih na vzhodnih legah ali pod napuščem, kjer so čez dan zasenčene. Tokrat vam za idejo predstavljam eno od možnih kombinacij za malce večji lonec. Lani predstavljena novost je begonija ‘Holiday Silver Bells’, za barvno popestritev ji dodamo odbito okrasno koprivo in svetlo sivo sorto kavkaške potočnice, npr. Brunnera ‘Jack Frost’ ali drugo podobno.
Foto: Terranova Nurseries

 

1 2 3