Oranžni lampijončki

with No Comments

 

Po domače kar lampijončki, ponekod ga poznajo še pod drugimi imeni, uradna botanika pa mu pravi navadno volčje jabolko oz znanstveno Physalis alkekengi.

Spomladi in poleti je ta rastlina v očeh mnogih plevelnega videza in res njeno zelenje ne omogoča kakšnih posebnih in razločnih estetskih užitkov. Stanje pa se spremeni z razvojem semen. Ta se gredo dvojne skrivalnice, saj so najprej zapakirane v okrogli oranžnordeči jagodi, ta pa je še dodatno oblečena v papirnat ovoj. Prav zaradi slednjega mnoge spominja na papirnati lampijon. Te lahko tudi posušimo in povsem ohranijo svojo žarečo oranžno barvo. Zanimivo pa je, da vsaj nekaj od pozneje dozorelih lampijončkov počaka zimo in oranžni srčki kar bodejo v oči nad snežno podlago.

Rumene lampijončke in rumene jagode, ki jih najdemo na zelo sorodnem perujskem volčjem jabolku, uporabljamo v prehrani, saj so okusni in zdravi. Kako pa je z oranžnimi? Dejansko so užitni le popolnoma zreli, baje pa niso dobrega okusa in se kot živilo niso uveljavili. Če  zaužijemo še ne-dozorele plodove, imamo lahko blage bolečine v želodcu.

Kam jih sadimo?
Nikakor v zelo majhne cvetlične grede, saj je rastlina predolgo zelena, poleg tega pa se hitro razrašča. Tako jih raje posadimo kam na rob vrta, ob kakšen grm ali na konec večje grede. Glede tal niso zahtevni, če bodo ta zelo dobra, lahko postanejo celo nekoliko nekoliko invazivni, saj se širijo s podzemnimi stebli.

Kako dolgo lahko hranim semena?

with No Comments

Seme je bistveni del rastline za nadaljevanje življenja in je sestavljeno iz kalčka, ovojnice in rezervne “hrane”, ki po kalitvi mladi rastlinici omogoča preživetje vse do točke, ko si z lastno fotosintezo začne sintezo potrebnih snovi.

Ker ima seme različno življenjsko dobo in je od te odvisna tudi uspešnost kaljivosti, je priporočljivo, da se seme ob shranjevanju označi z letnico. In zakaj sploh hraniti seme več kot eno sezono? Pri tistih rastlinah, ki si to lahko privoščimo, je to smiselno, saj nam močnejši napadi določenih škodljivcev ali pojav bolezni, še pogosteje pa vremenske razmere lahko zelo poškodujejo neko kulturo in hitro ostanemo brez rastlin, ki bi nam razvile zdravo seme za prihodnje setve.

Življenjska doba semen za različne skupine zelenjadnic:

  • fižol: 3-5 let
  • pesa, blitva: 2-3 leta
  • kapusnice (zelje, ohrovt …) vsaj 3 leta, pogosto več
  • bučke in buče: 2-4 leta
  • korenček: 2-3 leta
  • kumare in melone: tudi do 10 let
  • čebula, por: 2 leti
  • peteršilj: 2 leti
  • paprika, jajčevec: do 5 let
  • paradižnik: do 8 let
  • grah: 2 leti

Zgoraj našetete dobe lahko variirajo tudi od sorte do sorte, predvsem pa vrendosti veljajo za pravilno skladiščenje.

Foto: Bogastvo semen in plodov je neizmerno. Kew Botanical Gardens