Oranžni lampijončki

with No Comments

 

Po domače kar lampijončki, ponekod ga poznajo še pod drugimi imeni, uradna botanika pa mu pravi navadno volčje jabolko oz znanstveno Physalis alkekengi.

Spomladi in poleti je ta rastlina v očeh mnogih plevelnega videza in res njeno zelenje ne omogoča kakšnih posebnih in razločnih estetskih užitkov. Stanje pa se spremeni z razvojem semen. Ta se gredo dvojne skrivalnice, saj so najprej zapakirane v okrogli oranžnordeči jagodi, ta pa je še dodatno oblečena v papirnat ovoj. Prav zaradi slednjega mnoge spominja na papirnati lampijon. Te lahko tudi posušimo in povsem ohranijo svojo žarečo oranžno barvo. Zanimivo pa je, da vsaj nekaj od pozneje dozorelih lampijončkov počaka zimo in oranžni srčki kar bodejo v oči nad snežno podlago.

Rumene lampijončke in rumene jagode, ki jih najdemo na zelo sorodnem perujskem volčjem jabolku, uporabljamo v prehrani, saj so okusni in zdravi. Kako pa je z oranžnimi? Dejansko so užitni le popolnoma zreli, baje pa niso dobrega okusa in se kot živilo niso uveljavili. Če  zaužijemo še ne-dozorele plodove, imamo lahko blage bolečine v želodcu.

Kam jih sadimo?
Nikakor v zelo majhne cvetlične grede, saj je rastlina predolgo zelena, poleg tega pa se hitro razrašča. Tako jih raje posadimo kam na rob vrta, ob kakšen grm ali na konec večje grede. Glede tal niso zahtevni, če bodo ta zelo dobra, lahko postanejo celo nekoliko nekoliko invazivni, saj se širijo s podzemnimi stebli.

Najboljša “zimska” hortenzija

with No Comments

Prav vsaka od hortenzij ima nekaj, kar jo postavlja v ospredje med okrasnimi grmovnicami in tudi v zimskem času mnoge ponudijo lepo okrasje vrtu. Med tem ko se kmečke in lataste hortenzije kitijo s suhimi socvetji, pa na svoj način za lep dodatek poskrbi hrastovolistna hortenzija. Ta namreč dolgo obdrži pordelo in zelo lepo oblikovano listje, ki odeto z nekaj ledenega poprha med temačnimi iglavci in “suhimi” listavci, izgleda naravnost magično. Ta vrsta je s številnimi sortami priljubljena tudi zaradi nezahtevnosti glede rastišča, predvsem si točke nabere na račun odpornosti proti suši, ki manjka večini drugih vrst. Tudi cvetje v poletno-jesenskem času ni zanemarljivo, ravno obratno. Če si omislimo še katero od polnocvetnih sort ali sort z zelo gostimi socvetji, se bomo na vrtu najverjetneje pogosto smukali ravno okoli tega grma.

Več drugih hortenzij.

Je hranjenje ptic škodljivo?

with No Comments

Ker je pozimi vrt “mrtev”, je še toliko prijetneje opazovati živahno dogajanje v krmilnicah in njihovi neposredni okolici, to pa je tudi edini pravi pomen tovrstnega početja. Raziskave namreč kažejo, da naše hranjenje ptic bistveno ne vpliva na njihovo ohranjanje, je pa to res eden najboljših in najenostavnejših načinov za opazovanje živali na vrtu.

Kdaj hranimo?
V grobem lahko zapišemo obdobje od pozen jeseni do zgodnje pomladi. Še bolje pa je upoštevati vodilo, da hranimo le v času snežne odeje in kadar so temperature pod lediščem.

Kakšna hrana?
V mislih imejmo predvsem to, da gre za divje živali in se z dobrotami čim bolj približajmo tistemu, kar je pticam dostopno v naravi. Vsekakor ne nastavljamo hrane, ki jo sicer uživamo sami, predvsem kuhane in pečene ne.

Ima hranjenje negativne posledice?
S hranjenjem ptic lahko povečamo možnost obolenj oz. okužb teh živali. Da kaj takega preprečimo, pred vsakim novim vnosom hrane za ptice krmilnico očistimo.

Foto: Pixabay