Himalaja, Sikkim

Najvišje gorstvo sveta je tudi eno od botanično najbolj zanimivih območij. Ljubezen do rastlin, spoznavanja njihovega naravnega domovanja in iskanje najrazličnejših vzorcev, ki mi pomenijo navdih za oblikovanje zasaditev po vrtovih, sta me pripeljala v Sikkim. Pridružil sem se majhni belgijski skupini in tudi pod pokroviteljstvom društva International Dendrological Society opravil 3-tedensko potovanje predvsem po območjih zahodnega in severnega Sikkima.

Wales

Polotok ima eno najvlaženjših podnebij v Evropi, zalivski tok pa skrbi za zelo blage temperature z majhnimi razponi oz. razikami med zimo in poletjem. Nekoliko izstopa višje ležeč predel, imenovan Snowdonia, kjer njademo relikte predledeniške flore. Čeprav se Wales geografsko ne zdi kaj dosti drugačen od nekaterih drugih delov Združenega kraljestva, vendarle tu najdemo nekaj rastlinskih vrst, ki jih v drugih delih ni. Takšni sta npr. rumenocvetoča Tuberaria gutata in gladnica, Draba aizoides.

Anglesey, kjer je bila posneta tudi večina spodnjih fotografij, je največji valežanski otok. Pestrost rastlinstva je zaradi intenzivnega kmetijstva močno zmanjšana, ima pa to območje več pomembnih mokrišč, od katerih so številna zaščitena. Večjo pestrost rastlin najdemo v obalnem območju, kjer prevladujejo obmorski pečnik, Armeria maritima, obmorska lepnica, Silene maritima, ranjak, Anthyllis vulneraria, navadna nokota, Lotus corniculatus in rese, Erica spp. Povsem drugačno rastje najdemo na sipinah (Viola curtisii,  Euphorbia paralias, Phleum arenarium) ter v vlažnih predelih in močvirjih (Salix repens, Parnassia palustris, Dactylorhiza purpurella, Pinguicula vulgaris).

Hrvaška

Hrvaška je izredno zanimiva dežela. Čeprav je najbolj poznana po krasni morski obali Istre in Dalmacije, že takoj v zaledju skriva izjemna botanična območja, med katerimi izstopata planini Biokovo in Velebit. Bolj ko se pomikamo od obale proti vzhodu, bolj postaja klima kontinentalno obarvana. Tri glavna geografska območja so sredozemsko s številnimi otoki in dolgo razgibano obalo Jadranskega morja, Dinarsko gorstvo in Panonska nižina. Ta geografska raznolikost je podlaga za veliko rastlinsko pestrost, za botanike pa so zelo zanimivi številni endemiti, kakršni so npr. velebitska degenija, Degenia velebitica, vrčica, Edraianthus pumilio indubrovniški glavinec, Centaurea ragusina.

Belgija

Belgija zagotovo spada med tiste evropske države, ki so bolj poznane po vrtovih in parkih kot po botaničnem bogastvu, a tudi tam najdemo zelo zanimive kraje za botanične izlete. Klima je oceanska, večji del je nižinski, le gorovje Ardeni sega do 694 m nad morjem. Ravno slednje, najvišje območje, ki leži na jugu, je botanično najbolj pestro. Poleg bukovih in hrastovih gozdov, najdemo tudi območja s suhimi travniki in pašniki, ki kar prekipevajo od različnih trajnic. Taka rastišča najdemo npr. na območju Viroinval, ki je poznano tudi po številnih divjih orhidejah.
Drugačna zgodba je na severu, kjer je intenzivno kmetijstvo pustilo svoje sledove, in tako večjo pestrost rastlin srečamo predvsem v naravnih rezervatih, ponekod na obali in v živih mejah na obrobju kmetijskih površin. Je pa nabor rastin zaradi mokrišč in druge podlage durgačen, zato najdemo tam predvsem kisloljubne, včasih tudi značilne barjanske rastline. Čeprav kisla podlaga ni ravno podporna veliki rastlinski pestrosti, pa zato predstavlja svojevrstno krajino, ki ponuja obilo lepih motivov za fotografiranje in vrtne navdihe.

Ste vedeli, da ima Belgija le eno endemično višje razvito rastlino? To je netresk, Sempervivum funckii var. aqualiense.