Že pred študijem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sem diplomiral iz univerzitetnega študija agronomije, sem v okviru študentskega dela nabiral znanje in izkušnje v Botaničnem vrtu v Ljubljani, več vrtnarijah in vrtnih centrih. Prva pomembnejša prelomnica je bilo srečanje z gospo Jeleno de Belder Kovačič, pri kateri sem se leta 2002 učil na njenem posestvu Hemelrijk v Belgiji. V to državo sem se ponovno vrnil leta 2009 in se takrat izobraževal v okviru prostovoljnega dela v Arboretumu Kalmthout.

Prav posebna zgodba je bilo moje prvo sodelovanje na razstavi Chelsea Flower Show v Londonu 2012, kamor me je povabil Borut Benedejčič (zlata medalja in nagrada za najboljši vrt na razstavi Hampton Court Flower Show 2009), v tujini najbolj prepoznaven slovenski oblikovalec vrtov. Borut me je povabil, da za njegov vrt Pepina zgodba vzgojim sadike trajnic. Vrt je prejel drugo najvišje priznanje – pozlačeno medaljo. Tri leta kasneje sem ponovno sodeloval na tej prestižni londonski razstavi, in sicer pri projektu Vodna postaja istega avtorja, Boruta Benedejčiča. Pripravil sem predlog okrasnih zelnatih trajnic in jih za razstavo tudi vzgojil. Tudi ta vrt je prejel drugo najvišje priznanje – pozlačeno medaljo.

Obiskovanje evropskih vrtov, parkov in vrtnarskih razstav je moja stalnica, v moji domovini Sloveniji pa največ pozornosti namenjam izletom v naravo. Tja ne hodim le po sprostitev, pač pa predvsem zaradi iskanja navdihov v lepotah žive in nežive narave. Občudujem in se učim iz pestrega nabora kombinacij rastlin in ekoloških zahtev posameznih vrst. Proučevanje rastlin pa se ne dotika več le domačih logov, katerim sicer še vedno dajem prednost. Različna poznanstva so mi odprla poti v nekatere od najlepših kotičkov Evrope, 2015 pa me je pot ponesla tudi v Himalajo v Sikkim.  Mednarodna odprava z namenom preučevanja tamkajšnje flore je potekala pod delnim pokroviteljstvom društva International Dendrological Society.

Od 2009 v Ljubljani vodim lastno vrtnarijo za gojenje trajnic. Vse od takrat tudi pišem članke za številne vrtnarske revije, priloge in časopise. Nekaj energije sem usmeril tudi v pisanje knjig. Med drugim je za tujo javnost zagotovo zanimiv prevod ene izmed mojih knjig v francoščino z naslovom Vivaces sans arrosange. Zadnja večja karierna sprememba se je zgodila 2016, ko sem nastopil kot glavni urednik vrtnarske revije Rože in vrt.

Kaj želim doseči? Seveda bi rad pridobil čim več znanja, pa ne samo z obiskovanjem vrtov, narave in branjem knjig, v čast si štejem vsako novo poznanstvo med različnimi strokovnjaki na hortikulturnem področju kot tudi ljubitelji vrtnarjenja. Vsak ti da nekaj, če le prejemaš, sicer pa – vse se ne vrti samo okoli rastlin. Želim si deliti vse pridobljeno znanje in s tem prispevati k večjemu interesu za naravo in vrtnarstvo, oplemenititi splošno vrtno kulturo ter s svojimi prizadevanji deliti veselje do življenja.